Joti

🌀

Grem se mojstrit

Poslavljam se od mesta. Prvič grem živet na vas. Med gozdove in med gore. Pod Triglav.
Že cel teden jokam in se poslavljam.
Ljubljena Ljubljana mi je dala mnogo.
Rada se bom vrnila, a samo na obisk.
Gosta je postala, včasih me duši.

Verjamem, da tukaj kjer bom zdaj živela, živijo tudi zmaji. V gozdu so palčki in ob reki me vedno pričakajo vile. In ni tako vroče. In imam svoj vrt, o katerem za enkrat nimam pojma. Solate imam preveč (vložit je ne morem a ne?), por raste počasi in kaj the f*** je z brokolijem?! Vglavnem, veliko novega se morem naučit.

Naučit se grem živet bolj povezano z naravo. To je prvi cilj. Pa ne, da tega ne morem naredit kjerkoli. Lahko. Ampak je lažje, če si dejansko obdan z njo. Velika stara drevesa, neskončni travniki, dve čudoviti reki, mogočne gore. Želim jih slišat in čutit v kosteh.

Zato je moja namera ob letošnjem solsticiju- še več povezanosti z zemljo. Še več svetlobe v moje telo. Še več miru. Še več zaupanja v neznano. Še več prepuščanja.

Mojstrana, prihajam. 🌳🏞️ 🦌

Telo ni projekt. Je tvoj dom.
Si doma? 🐚

Kjer je tvoja pozornost, tam je tvoja energija.

Skoraj vsako zaključno sproščanje joge (ki je ključen in nujen del vsake celostne prakse), začnem s tem stavkom. In ne znam ti povedati, kako zelo ključno in pomembno je to. Pa naj vseeno probam. 😉

Kamor usmerjaš svojo pozornost, tja se steka tvoja energija, tvoj življenjski potencial, tvoja moč. Predstavljaj si, da s tem dobesedno napajaš, hraniš, polniš – kot bi bilo priklopljeno na elektriko – tisto, čemur se posvečaš. Ker je. Dobesedno. Priklopljeno na tvojo pozornost. Na tvojo energijo.

In ne vplivaš samo na svoje misli. Kamor usmeriš pozornost, tja začne teči tudi dih. Tam se telo mehča ali napenja. Tam se ustvarja občutek.

Torej, kaj hraniš in polniš s svojo pozornostjo?
Politične razmere, nesreče, vojne, obrekovanje, strah, skrbi, nezadovoljstvo, gužvo na cesti, nesporazume, neskončne objave… Seznam je lahko vsak dan nov in neskončen.

Ne pravim, da ti mora biti vseeno. Ne gre za to, da se zapreš pred svetom. Gre za to, da opaziš kje je tvoja pozornost. In ali je tam, kjer želiš, da je priklopljen tvoj “električni kabel”?

Pozornost ni pasivna. Je ustvarjalna. Ni le opazovanje, ampak sodelovanje pri tem, kar nastaja v tvojem življenju.

In ja – pozornost ni vedno pod tvojim popolnim nadzorom. Usmerjajo jo navade, okolje, tehnologija, čustva. Ampak ravno zato postane ključna veščina, da jo vedno znova, nežno in brez obsojanja, vabiš tja kamor želiš. Ne gre za konstanten nadzor. Gre za vračanje. Gre za stik s sabo.

Vabim te, da si večkrat čez dan postaviš vprašanje: Ali to, čemur zdaj namenjam svojo pozornost, hrani življenje, ki ga želim živeti?

Ne moreš vedno nadzorovati vsega, kar se dogaja okoli tebe. Lahko pa veliko bolj, kot si misliš, izbiraš, kam usmerjaš svojo pozornost. In s tem kam usmerjaš svoje življenje. 💫