Planinsko Društvo Ajdovščina

Vabljeni na binkoštni pohod na Nanos.

Čas za markiranje, urejanje…Stomaška pot na Čaven

V soboto se je zbrala ekipa enajstih markacistov PDA. Plan je bila ureditev, markiranje ter čiščenje stomaške poti. Razdelili smo se v tri skupine. Ena od koče na Čavnu proti dolini, druga s Stomaža v klanec, tretja pa markirat in očistit srednječavensko pot.

Barva, čopiči, žagice in akcija. Vsak s svoje strani, srečali smo se pa na pol poti. Markacije so obnovljene, čaka nas pa še veliko dela, da bo pot urejena kot se zagre. Hvala vsem udeležencem ki so si v svojem prostem času vzeli teh kar nekaj ur, da je pot označena kot se planinski poti zagre.

Markacisti PDA vam želimo varen korak na naših poteh.

Na Čavnu gori.
Živel 1.Maj

UŠESA ISTRE – VELI BADIN – Planinska skupina OŠ Danila Lokarja v sodelovanju s Planinskim društvom Ajdovščina

Napovedana sončna sobota, 18. 4. 2026, je kar klicala po novem planinskem izletu OŠ Danila Lokarja Ajdovščina v sodelovanju s PD Ajdovščina. Kot že običajno smo se zbrali na avtobusni postaji v Ajdovščini. Število udeležencev se iz izleta v izlet povečuje, kar verjetno pomeni, da vodniki za zdaj uspešno izbiramo zanimive ture, ki iz domačega udobja privabijo tako učence kot tudi njihove starše. Tokrat se nas je zbralo zavidljivih 31 udeležencev. Naš cilj je bil Kraški rob, natančneje naravna znamenitost Veli Badin, znana tudi kot »ušesa Istre«.

Po nekaj več kot uri vožnje, nekoliko podaljšane zaradi del na naših »preljubih« Rebernicah, smo prispeli do izhodišča pri cerkvici sv. Kvirika. V dolgi, bolj ali manj strnjeni koloni smo se podali po razgretem Kraškem robu proti cilju. Tempo smo prilagodili raznoliki skupini, saj je bila starostna razlika med najmlajšim in najstarejšim udeležencem več kot 70 let. Kljub temu je bil tempo dober in kmalu smo prispeli do spodmolov. Otroci so z navdušenjem raziskovali to naravno znamenitost, odrasli pa smo izkoristili čas za krajši počitek in okrepčilo.

Počitek v prijetni senci spodmolov je bil še kako dobrodošel, saj je »sestop« proti izhodišču pomenil pravzaprav nekaj sto višinskih metrov vzpona. Da, prav ste prebrali – cilj je bil nižje kot izhodišče. Takoj ko smo zapustili senco, nam sonce ni prizanašalo. Ob vsakem postanku smo zadihani in žejni iskali vsaj nekaj zavetja pod redkimi drevesci, ki so nudili nekaj sence in hladu.

Po več takšnih postankih smo se uspešno vrnili do izhodišča. Nasmejani in zadovoljni, da smo skupaj izpeljali še en lep izlet, smo se odpravili vsak svojo pot.

Žan Ternik, mentor planinske skupine

Predavanje: Čavenske rožice skozi letni čas

Predavanje prof. Irene Breščak dne 22.4.2026 v prostorih Krajevne skupnosti Ajdovščina je bilo usmerjeno na floro v pobočjih Čavna.

Pomlad v Vipavski dolini je že v polnem razcvetu, na Čavnu pa se rožice prebujajo kasneje. Čaven ima menda ime po svoji obliki – narobe obrnjenem čolnu. Preden bukovje, ki pokriva teme Čavna, ozeleni, v podrasti pohitijo s cvetenjem rastline, ki lovijo sončne žarke skozi gole veje dreves: mali in veliki zvonček, vetrnice, deveterolistna in peterolistna mlaja,torilnica, spominčica, navadni volčin, spomladanska resa, teloh… Ko drevje ozeleni, se za eno leto njihovo cvetje poslovi. Zamenja jih čemaž, pa šmarnica, ki uspevajo v senci.

Na Čavnu se mrzle sape celinskega podnebja mešajo s toplimi vetrovi obsredozemskega sveta. Družijo se alpske in toploljubne vrste rastlin. Na traviščih, ki segajo od B/Veverice proti robu Male Gore, se odprejo tržaški svišč, clusijev svišč, visoki jeglič, mračica, avrikelj, petoprstniki, kranjski šebenik, grebenuše. Kasneje pobočja porumenijo od košeničic: svilnatodlakava, gozdna, in prevezanka. Na samem robu Male Gore še rumeni celovenčni reličnik. A se mu piše slaba bodočnost. Z zaraščanjem Male Gore ima osončenih, skalnih mest vedno manj. Prav tako redka alpska velesa.

V zgodnjem poletju kimajo ilirski mečki, travniki pomodrijo od ilirske in travnolistne perunike, zadišita tržaški in montpelierski klinček, zlato se razprejo cvetovi kranjske in brstične lilije. Pa da ne pozabim čavenske botanične imenitnice, rebrinčevolistne hladnikovke, kobulnice, ki je sama v svojem rodu. Nebotaniku sicer ne zaigra srce ob tej belo cvetni kobulnici, katere listi spominjajo na zeleno v vrtu.

Na Kuclju leze cvetje navzgor po skalnatem travišču malo kasneje. Netreski, skorjasti kamnokreč, volnatodlakava smiljka… Poglej, planike! Na severnem pobočju Kuclja je to eno najnižje ležečih rastišč te alpske lepotice. V poznem poletju zacvetita na Čavnu beli gorski šetraj in postavni vijoličasti liburnijski, ki je kraševec. Med svišči se na travnikih pozibava rumenocvetni bratinski košutnik, v gozdu pa modrocvetni svečnik. Visokostebelne kobulnice: navadni in širokolistni jelenovec, zdravilka, krebuljica, vse z velikimi, belimi kobuli , kažejo na zaraščanje pisanih travišč. Čavenska Mala Gora, ki so jo stoletja kosili, se zarašča. Velikim kobulnicam sledi grmovje in potem gozd. Kamenjci še ohranjajo nekaj travišča okrog Malogorske bajte v spomin na nekdanje čase; na kolovozih, po katerih so nekoč vozili seno s Čavna, pa so tu in tam še vidni sledovi kolesnic voz. Te bodo vidne še tedaj, ko bo Čaven spet prerasel gozd.

Irena Breščak
Planinsko društvo Ajdovščina

Naš Bojevnik v cilju po 160 km

Markacisti PD Ajdovščina na otvoritvi krožne poti Zeleno srce Krasa s predsednico države in direktorico zavoda Miren Kras.

Lepo vabljeni na naravoslovno predavanje o Čavenskih rožicah. Pomlad se tudi v hribih počasi prebuja in z njim tudi cvetje.

DVODNEVNI ZIMSKI POHOD NA KREDARICO – Planinsko Društvo Ajdovščina in GRS Ajdovščina

Včasih je za hribe, sploh zimske in še posebej dvodnevne, potrebna kar konkretna odločitev – da greš v mraz, v sneg, s težkim nahrbtnikom; da želiš doživeti vse, kar prinaša zimska Kredarica, videti, kako je pozimi, ter spoznati, kako se odzoveta telo in predvsem glava. Tokrat to ni bil klic gora, temveč notranja odločitev.

Pohod je bil izpeljan konec marca, in pred začetkom je bilo prisotnega kar nekaj strahu – nekateri so se prvič podali v hribe z zimsko opremo, nekateri prvič tako visoko pozimi. Prav zato so takšni organizirani pohodi v okviru planinskega društva namenjeni pridobivanju novih izkušenj in znanj. Dvodnevna izvedba nam je poleg hoje z derezami omogočila tudi spoznavanje nevarnosti v zimskih razmerah, prikaz zimskega prereza snežne odeje in oceno plazovne nevarnosti, uporabo žolne, iskanje zasutega, sondiranje ter izkop. Posebej zanimivo je bilo ustavljanje s cepinom na strmem terenu (ni prikazano na slikah ☺️), kjer smo preizkusili padec na bok in na glavo ter pravilno obračanje in dvig nog, da ne pride do poškodb zaradi derez. Teorija je pomembna, še pomembnejša pa je redna praksa.

Zimski pohod je uspel v vseh pogledih – mraz, sneg, burja, ledeno mrzle sobe; še dobro, da smo imeli odlične gostitelje v koči z večerjo, zajtrkom in zakurjenim kaminom.

Včasih so potrebne odločitve, da stopimo iz cone udobja in naredimo nekaj več – zase in tudi za vse okoli nas.

Čestitke vsem pohodnikom in hvala GRS Ajdovščina! Veselimo se naslednjih pohodov.

Planinska zveza Slovenije
GRS Ajdovščina