19/05/2021
[REFLEKSIJA TINETOVE TRENERSKE POTI 2011 - 2021]
Počasi nas bo očitno srečala pamet. :D
“Če učiš iste stvari in na enak način kot 3 leta nazaj, pomeni, da si se polenil, nehal rasti in nehal izobraževati.” Ne vem kje sem prebral ta citat, ali je plod moje domišljije? Ni tako pomembno, kot to, da sem se dobrega pol leta nazaj tudi sam našel v tem opisu.
Po rojstvu prvega otroka v začetku 2018 so tri leta minila kot blisk. Družinsko življenje terja svoj davek na področju časa in energije. Medtem, ko sem na poslovnem področju lepo rasel, je moje strokovno znanje nekoliko stagniralo.
Edina karta, ki sem jo držal v rokavu je bila stopnja znanja, kjer sem bil ves čas korak pred večino konkurence, kot sem takrat dojemal ostale trenerje. Poleg tega se v tistem času ni veliko trenerjev ukvarjalo s (post) rehabilitacijo, za razliko od danes. Potem so tudi drugi ugotovili, da ne potrebuješ ravno doktorata iz kineziologije, da z učenjem planka, hrošča in podobnih gibalnih vzorcev pomagaš nekomu z bolečinami v hrbtenici. Pa so stvari res tako enostavne?
Kdorkoli trdi, da upravičeno uči iste stvari na enak način že vrsto let je verjetno mnenja, da ve vse o svojem področju. Dejansko bi se težko bolj motil. Vse kar v resnici počnemo, je iskanje vedno boljšega približka resnice, ki je nikoli ne bomo v celoti doumeli. Kar pa se tiče konkurence med trenerji in terapevti vidim stvari danes drugače. Dela nam ne bo zmanjkalo, na žalost. Trendi na področju zdravja govorijo sami zase.
_______________________________________________________________________
Moja trenerska pot se je začela leta 2011. V tistem času smo verjeli v in seveda izvajali krožne “funkcionalne” treninge. Kar je bilo za tisti čas čisto v redu, dokler nismo začeli opažati stagnacijo napredka vsakega, ki je treniral več kot 2 sezoni in veliko poškodb med treningi. Človek enostavno ne more po 8-10 urah sedenja v pisarni uleteti na bootcamp in raztrgati treninga “na polno” brez posledic.
Leta 2014 sva s kolegom Matjažem Erjavcem ustanovila Evolucijo z namenom da dvigneva nivo kvalitete skupinske vadbe. Osredotočili smo se na trening za moč z velikim poudarkom na učenju pravilnih gibalnih vzorcev. Rezultati so bili vrhunski, poškodb pa z redkimi izjemami skoraj ni bilo. Dejansko osnovnih principov programiranja treninga za moč do danes nisva veliko spremenila, močno pa sva spremenila način kako podajava znanje in vsako sezono
nadgrajevala sistem treningov. Odnos do treninga je danes bolj zrel; pomembno je, da redno treniraš in ne več koliko dvigneš.
Leta 2017 sem se na področju osebnega trenerstva specializiral za “post” rehabilitacijo. Takrat sem še verjel, da ljudje pridejo po fizioterapiji k meni v vrhunskem stanju in lahko takoj začnemo z učenjem vaj za stabilizacijo in kasneje vaj za moč. Ime sem ohranil, vendar vsako leto bolj opažal, da dejansko izvajam rehabilitacijo. V tej točki sem dejstvo, da nekaterim ne znam pomagati opravičeval s slabim delom zdravstva in kazal s prstom na druge.
Poleti 2020 sem se zavedel, da že več kot 2 leti nisem prebral ali se naučil ničesar zares novega. Vaje za stabilizacijo in moč so kot metoda rehabilitacije služile dobro, sploh kot orodje za učenje pravilnih gibalnih vzorcev. Vendar sem kljub relativni uspešnosti svojega dela vedel da to ni vse. Kaj pa telesna drža, dihanje in kronična zakrčenost določenih delov telesa kjer tudi sam nisem biser?
Odgovore sem začel časa iskati v jogi, katere se učim od leta 2018 prek Isha fundacije. Posamezni elementi so mi zelo delo služili pri delu s strankami, vendar nisem našel metode, ki bi elemente povezala s sistematično celoto uporabno za namen rehabilitacije. Joga je za gibalno zdrave in ne obratno.
Pozimi 2020 sem tako odkril področje klinične somatike in kasneje AEQ metodo, ki se je trenutno učim. To področje raziskovanja mi je odgovorilo na mnoga vprašanja in podala manjkajoče dele sestavljanke pri odpravi kroničnih bolečin ter stanj. Največja dodana vrednost te metode je, da zadane v srce vzroka za večino poškodb in praktično vse kronične bolečine.
Ostali pristopi, ki sem jih do takrat poznal govorijo o tem kako neko stanje rešiti ne pa zakaj se ti to (ves čas) dogaja. AEQ metodo uporabljam na prvem mestu za delo na sebi in jo počasi vključujem tudi pri delu s strankami. Še vedno se držim principa, da vsako metodo najprej raziščem in uporabim na sebi preden jo uporabim s strankami.
Tako je refleksija mojega 10 letnega dela zaključena, verjamem da se marsikdo najde notri. Naj zaključim z mislijo Naprej pometi pred svojim pragom in nato vodi z lastnim zgledom.
REFLEKSIJA MOJE TRENERSKE POTI 2011 - 2021
“Če učiš iste stvari in na enak način kot 3 leta nazaj, pomeni, da si se polenil, nehal rasti in nehal izobraževati.” Ne vem kje sem prebral ta citat, ali je plod moje domišljije? Ni tako pomembno, kot to, da sem se dobrega pol leta nazaj tudi sam našel v tem opisu.
Po rojstvu prvega otroka v začetku 2018 so tri leta minila kot blisk. Družinsko življenje terja svoj davek na področju časa in energije. Medtem, ko sem na poslovnem področju lepo rasel, je moje strokovno znanje nekoliko stagniralo.
Edina karta, ki sem jo držal v rokavu je bila stopnja znanja, kjer sem bil ves čas korak pred večino konkurence, kot sem takrat dojemal ostale trenerje. Poleg tega se v tistem času ni veliko trenerjev ukvarjalo s (post) rehabilitacijo, za razliko od danes. Potem so tudi drugi ugotovili, da ne potrebuješ ravno doktorata iz kineziologije, da z učenjem planka, hrošča in podobnih gibalnih vzorcev pomagaš nekomu z bolečinami v hrbtenici. Pa so stvari res tako enostavne?
Kdorkoli trdi, da upravičeno uči iste stvari na enak način že vrsto let je verjetno mnenja, da ve vse o svojem področju. Dejansko bi se težko bolj motil. Vse kar v resnici počnemo, je iskanje vedno boljšega približka resnice, ki je nikoli ne bomo v celoti doumeli. Kar pa se tiče konkurence med trenerji in terapevti vidim stvari danes drugače. Dela nam ne bo zmanjkalo, na žalost. Trendi na področju zdravja govorijo sami zase.
_______________________________________________________________________
Moja trenerska pot se je začela leta 2011. V tistem času smo verjeli v in seveda izvajali krožne “funkcionalne” treninge. Kar je bilo za tisti čas čisto v redu, dokler nismo začeli opažati stagnacijo napredka vsakega, ki je treniral več kot 2 sezoni in veliko poškodb med treningi. Človek enostavno ne more po 8-10 urah sedenja v pisarni uleteti na bootcamp in raztrgati treninga “na polno” brez posledic.
Leta 2014 sva s kolegom Matjažem Erjavcem ustanovila Evolucijo z namenom da dvigneva nivo kvalitete skupinske vadbe. Osredotočili smo se na trening za moč z velikim poudarkom na učenju pravilnih gibalnih vzorcev. Rezultati so bili vrhunski, poškodb pa z redkimi izjemami skoraj ni bilo. Dejansko osnovnih principov programiranja treninga za moč do danes nisva veliko spremenila, močno pa sva spremenila način kako podajava znanje in vsako sezono nadgrajevala sistem treningov. Odnos do treninga je danes bolj zrel; pomembno je, da redno treniraš in ne več koliko dvigneš.
Leta 2017 sem se na področju osebnega trenerstva specializiral za “post” rehabilitacijo. Takrat sem še verjel, da ljudje pridejo po fizioterapiji k meni v vrhunskem stanju in lahko takoj začnemo z učenjem vaj za stabilizacijo in kasneje vaj za moč. Ime sem ohranil, vendar vsako leto bolj opažal, da dejansko izvajam rehabilitacijo. V tej točki sem dejstvo, da nekaterim ne znam pomagati opravičeval s slabim delom zdravstva in kazal s prstom na druge.
Poleti 2020 sem se zavedel, da že več kot 2 leti nisem prebral ali se naučil ničesar zares novega. Vaje za stabilizacijo in moč so kot metoda rehabilitacije služile dobro, sploh kot orodje za učenje pravilnih gibalnih vzorcev. Vendar sem kljub relativni uspešnosti svojega dela vedel da to ni vse. Kaj pa telesna drža, dihanje in kronična zakrčenost določenih delov telesa kjer tudi sam nisem biser?
Odgovore sem začel časa iskati v jogi, katere se učim od leta 2018 prek Isha fundacije. Posamezni elementi so mi zelo delo služili pri delu s strankami, vendar nisem našel metode, ki bi elemente povezala s sistematično celoto uporabno za namen rehabilitacije. Joga je za gibalno zdrave in ne obratno.
Pozimi 2020 sem tako odkril področje klinične somatike in kasneje AEQ metodo, ki se je trenutno učim. To področje raziskovanja mi je odgovorilo na mnoga vprašanja in podala manjkajoče dele sestavljanke pri odpravi kroničnih bolečin ter stanj. Največja dodana vrednost te metode je, da zadane v srce vzroka za večino poškodb in praktično vse kronične bolečine.
Ostali pristopi, ki sem jih do takrat poznal govorijo o tem kako neko stanje rešiti ne pa zakaj se ti to (ves čas) dogaja. AEQ metodo uporabljam na prvem mestu za delo na sebi in jo počasi vključujem tudi pri delu s strankami. Še vedno se držim principa, da vsako metodo najprej raziščem in uporabim na sebi preden jo uporabim s strankami.
Tako je refleksija mojega 10 letnega dela zaključena, verjamem da se marsikdo najde notri. Naj zaključim z mislijo Naprej pometi pred svojim pragom in nato vodi z lastnim zgledom.