Geodetski inštitut Slovenije

💡 Dostopnost je ključna! Ne glede na to, ali se že zavedate njenega pomena, ste na tem področju strokovnjak ali pa vas to preprosto zanima – ta dogodek bi vas lahko pritegnil.

Slovenija soorganizira dogodek »Dostopnost grajenega okolja za vse«.

Vabimo vas na brezplačni strokovni dogodek v organizaciji Geodetskega inštituta Slovenije Dostopnost grajenega okolja za vse 2026, ki bo v torek, 15. septembra 2026, v prostorih Fakultete za dizajn, Dunajska cesta 129, Ljubljana, z možnostjo udeležbe v živo ali na daljavo.

Konferenca Dostopnost grajenega okolja za vse obravnava sodobne izzive in priložnosti na področju
dostopnosti prostora za različne skupine uporabnikov, zlasti za gibalno in senzorno ovirane osebe.

V ospredju bodo teme multimodalne mobilnosti, dostopnosti zunanjega javnega prostora in
notranjosti objektov ter vloga digitalnih rešitev pri izboljševanju dostopnosti grajenega okolja.

Konferenca želi prispevati k razumevanju dostopnosti kot temeljnega vidika kakovostnega
bivanjskega okolja ter spodbuditi razvoj konkretnih rešitev v praksi.

Vsak udeleženec (v živo ali na daljavo) prejme evropski certifikat o udeležbi od evropskega centra AccessibleEU.

Prijava na dogodek: Prijava - https://konferenca.gis.si/prijava/
Spletišče dogodka - https://konferenca.gis.si

📣‼️ ŠTUDENTSKO DELO

🟢𝐍𝐚 𝐆𝐞𝐨𝐝𝐞𝐭𝐬𝐤𝐞𝐦 𝐢𝐧𝐬̌𝐭𝐢𝐭𝐮𝐭𝐮 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐞 𝐢𝐬̌𝐜̌𝐞𝐦𝐨 𝐬𝐨𝐝𝐞𝐥𝐚𝐯𝐜𝐞 𝐧𝐚 𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭𝐮 𝐎𝐁𝐍𝐎𝐕𝐀 𝐄𝐕𝐈𝐃𝐄𝐍𝐂𝐄 𝐃𝐄𝐉𝐀𝐍𝐒𝐊𝐄 𝐑𝐀𝐁𝐄 𝐊𝐌𝐄𝐓𝐈𝐉𝐒𝐊𝐈𝐇 𝐈𝐍 𝐆𝐎𝐙𝐃𝐍𝐈𝐇 𝐙𝐄𝐌𝐋𝐉𝐈𝐒̌𝐂̌.🟢

📌Predvideno obdobje trajanja projekta je od avgusta 2026 do decembra 2026, sodelujoči pa lahko z opravljanjem dela nadaljujejo tudi v letu 2027.
📌Za opravljanje dela je zaželeno znanje s področja geografije / kmetijstva / geodezije / gozdarstva.
📌 Delo poteka v prostorih Geodetskega inštituta Slovenije in obsega zajem ter kontrolo evidence dejanske rabe s pomočjo fotointerpretacije posnetkov DOF5.
📌 V času trajanja projekta sodelujoči zelo dobro spozna Slovenijo iz zraka, nauči se uporabljati številne prostorske podatke in evidence ter se seznani s sistemom neposrednih plačil v kmetijstvu.

🙋‍♀️🙋𝘡𝘢𝘪𝘯𝘵𝘦𝘳𝘦𝘴𝘪𝘳𝘢𝘯𝘪 𝘬𝘢𝘯𝘥𝘪𝘥𝘢𝘵𝘪 𝘯𝘢𝘫 𝘱𝘳𝘪𝘫𝘢𝘷𝘰 𝘯𝘢𝘫𝘬𝘢𝘴𝘯𝘦𝘫𝘦 𝘥𝘰 𝘱𝘦𝘵𝘬𝘢, 14. 𝘢𝘷𝘨𝘶𝘴𝘵𝘢 2026 𝘱𝘰𝘴̌𝘭𝘫𝘦𝘫𝘰 𝘯𝘢 📧𝘵𝘢𝘯𝘫𝘢.𝘴𝘬𝘶𝘮𝘢𝘷𝘤@𝘨𝘪𝘴.𝘴𝘪.

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Biotehniška fakulteta
Oddelek za agronomijo BF UL
Oddelek za gozdarstvo BF UL
Oddelek za zootehniko, BF, UL
Filozofska fakulteta UL
Oddelek za geografijo FF UL

Dogodka se je udeležil tudi naš predstavnik Geodetskega inštituta Slovenije Primož Kete.

Vabljeni k branju novega Geodetskega vestnika!

Izšla je druga številka 𝟳𝟬 𝗹𝗲𝘁𝗻𝗶𝗸𝗮 𝗚𝗲𝗼𝗱𝗲𝘁𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝘃𝗲𝘀𝘁𝗻𝗶𝗸𝗮, v kateri najdete naše prispevke:

Mihaela Triglav Čekada: Zakaj imamo v gozdovih ozke in dolge parcele?https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/70/2/298_Triglav_Cekada.pdf
Milan Brajnik: Geodetski izlet na Sardinijo.https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/70/2/315_Drustvene_novice.pdf
kratko predstavitev doktorata našega novega doktorja znanosti Alena Mangafićahttps://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/70/2/348_Razno.pdf
ter vabilo s podrobnim programom 54. Geodetskega dne, ki bo 18. in 19. 11. 2026 v Ljubljani.



Obilo zanimivega branja želimo.

Včeraj, 11. junija 2026, je Planinsko društvo Cerknica svečano postavilo 𝘯𝘰𝘷𝘰 𝘰𝘣𝘷𝘦𝘴𝘵𝘪𝘭𝘯𝘰 𝘵𝘢𝘣𝘭𝘰 𝙤 𝙥𝙤𝙢𝙚𝙣𝙪 𝙨𝙠𝙖𝙡𝙚 𝙯 𝙣𝙖𝙥𝙞𝙨𝙤𝙢 1726 𝙣𝙖 𝙫𝙧𝙝𝙪 𝙑𝙚𝙡𝙞𝙠𝙚 𝙎𝙡𝙞𝙫𝙣𝙞𝙘𝙚.

Naš kolega Igor Karničnik je na dogodku izpostavil, kako sodelovanje domačinov s stroko pripelje do takih zelo lepih skupnih rezultatov. 🤝🤗

Saj je na obvestilni tabli tudi link na naše Geodetske utrinke, kjer izveste več o tej pomembni geodetski točki 👉https://gis.si/wp-content/uploads/2026/02/Geodetske_tocke_Velika_Slivnica_slo-splet.pdf

🌍☀️🌡️V okviru raziskovalnega projekta CRP 2024 »𝘝𝘱𝘭𝘪𝘷 𝘱𝘳𝘦𝘨𝘳𝘦𝘷𝘢𝘯𝘫𝘢 𝘱𝘳𝘰𝘴𝘵𝘰𝘳𝘢 𝘯𝘢 𝘴𝘱𝘳𝘦𝘮𝘪𝘯𝘫𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘮𝘰𝘳𝘧𝘰𝘭𝘰𝘨𝘪𝘫𝘦 𝘨𝘳𝘢𝘫𝘦𝘯𝘦𝘨𝘢 𝘱𝘳𝘰𝘴𝘵𝘰𝘳𝘢 𝘴𝘭𝘰𝘷𝘦𝘯𝘴𝘬𝘪𝘩 𝘯𝘢𝘴𝘦𝘭𝘪𝘫 𝘵𝘦𝘳 𝘻𝘥𝘳𝘢𝘷𝘫𝘦 𝘶𝘱𝘰𝘳𝘢𝘣𝘯𝘪𝘬𝘰𝘷« je nastala znanstvena monografija 𝙊𝙙𝙥𝙤𝙧𝙣𝙤𝙨𝙩 𝙪𝙧𝙗𝙖𝙣𝙚𝙜𝙖 𝙤𝙠𝙤𝙡𝙟𝙖 𝙥𝙧𝙤𝙩𝙞 𝙫𝙧𝙤𝙘̌𝙞𝙣𝙞.

👏 Med avtorji poglavij so tudi sodelavci Geodetskega inštituta Slovenije, 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗻𝗮 𝗟𝗼𝘃𝗿𝗶𝗰́, 𝗞𝗮𝘁𝗮𝗿𝗶𝗻𝗮 𝗞𝘂𝗸, 𝗶𝗻 𝗱𝗿. 𝗔𝗹𝗲𝗻 𝗠𝗮𝗻𝗴𝗮𝗳𝗶𝗰́, ki so avtorji poglavja 𝙏𝙚𝙢𝙥𝙚𝙧𝙖𝙩𝙪𝙧𝙖 𝙩𝙖𝙡 𝙠𝙤𝙩 𝙥𝙤𝙠𝙖𝙯𝙖𝙩𝙚𝙡𝙟 𝙫𝙥𝙡𝙞𝙫𝙖 𝙪𝙧𝙗𝙖𝙣𝙞𝙯𝙖𝙘𝙞𝙟𝙚.

🛰️🌡️Na podlagi časovne vrste satelitskih posnetkov Landsat 7, 8 in 9 za obdobje 25 let, med letoma 2000 in 2025, so analizirali območji Zeleni gaj in Novo Brdo v Ljubljani ter preverili, kako se gradnja, pozidava in urejanje zelenih površin odražajo v temperaturi tal.

🤓👀Če želite izvedeti več, vas vabimo k branju prispevka in monografije, ki odpira aktualna vprašanja urbanega pregrevanja, prostorskega načrtovanja in prilagajanja podnebnim spremembam ➡️🔗https://www.fa.uni-lj.si/wp-content/uploads/2024/10/Odpornost-urbanega-okolja-proti-vrocini_e-verzija.pdf

Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ministrstvo za naravne vire in prostor

👏 Čestitamo naši sodelavki 𝗔𝗱𝗻𝗶 𝗩𝘂𝗸𝗮𝗹𝗶ć za objavo znanstvenega članka v mednarodni reviji 𝙄𝙣𝙩𝙚𝙧𝙣𝙖𝙩𝙞𝙤𝙣𝙖𝙡 𝙅𝙤𝙪𝙧𝙣𝙖𝙡 𝙤𝙛 𝘾𝙖𝙧𝙩𝙤𝙜𝙧𝙖𝙥𝙝𝙮.

Članek z naslovom »𝙊𝙥𝙚𝙣𝙎𝙩𝙧𝙚𝙚𝙩𝙈𝙖𝙥 𝙙𝙖𝙩𝙖 𝙦𝙪𝙖𝙡𝙞𝙩𝙮 𝙖𝙨𝙨𝙚𝙨𝙨𝙢𝙚𝙣𝙩 𝙛𝙤𝙧 𝙎𝙡𝙤𝙫𝙚𝙣𝙞𝙖 𝙖𝙣𝙙 𝘽𝙤𝙨𝙣𝙞𝙖 𝙖𝙣𝙙 𝙃𝙚𝙧𝙯𝙚𝙜𝙤𝙫𝙞𝙣𝙖 𝙖𝙘𝙘𝙤𝙧𝙙𝙞𝙣𝙜 𝙩𝙤 𝙄𝙎𝙊 𝟭𝟵𝟭𝟱𝟳-𝟭:𝟮𝟬𝟮𝟯« je nastal v soavtorstvu z doc. dr. Mihaelo Triglav Čekada in doc. dr. Dušanom Petrovičem.

Iskrene čestitke avtorjem za objavo! 👏

Članek lahko preberete na povezavi🔗

OpenStreetMap data quality assessment for Slovenia and Bosnia and Herzegovina according to ISO 19157-1:2023 Data quality is one of the key factors that determine the choice of dataset for a particular purpose. The quality assessment must be objective; therefore, we have assessed the quality of OpenStreet...

🏃‍♂️🏃V petek, 22. 5. 2026, je na Bledu potekal Poslovni tek trojk, ki se ga je Geodetski inštitut Slovenije tudi letos tradicionalno udeležil z moško ekipo. Med 100 prijavljenimi ekipami so naši tekači pokazali dobro pripravljenost, močan ekipni duh ter sodelovanje in medsebojno podporo. 🏆

💪 Skupaj zmoremo več in se že veselimo naslednjega teka! 🤗

V Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN smo gostili gospoda Janija Demšarja, ki je predstavil izzive in pomen dostopnega prostora za različne skupine oseb z oviranostmi.

V svojem predavanju je izpostavil, kako pomembno je ustrezno načrtovanje javnega prostora, da le-ta omogoča varno in samostojno gibanje vsem. Posebej je opozoril na:

• ustrezno urejenost pločnikov in prometnih površin,
• vidne in tipne označbe (npr. steklenih površin),
• prilagoditev v javnem prometu ter
• splošno dostopnost infrastrukture.

Poudaril je, da so pri izboljšavah ključne dejanske izkušnje uporabnikov. Zato ga še posebej zanimajo izkušnje oseb z gluhoslepoto, ki se v prostoru soočajo s specifičnimi izzivi.

V ta namen je udeležence povabil k sodelovanju v raziskavi, ki bo potekala v juniji v centru Ljubljane. Cilj raziskave je opazovati vsakodnevno gibanje oseb z gluhoslepoto ter prepoznati konkretne ovire, s katerimi se srečujejo v urbanem okolju.

Dogodek je prispeval k večjemu razumevanju pomena vključujočega načrtovanja prostora in spodbudil razmislek o izboljšavah, ki bi omogočile bolj enakovredno vključevanje vseh v družbo.