Gora ni nora, kaj pa tisti, ki gre gor ?

Slovenska smer v Triglavski severni steni
objava: alyas z dne 21.7.2025 na hribi.net
https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/triglav_-_slovenska_smer/1/1274

Kokrska in Jezerska Kočna - krožno iz krnice Dolci
Objava: alyas z dne 16.7.2025 na Hribi.net
https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/kokrska_in_jezerska_kocna/3/2998

Delo v plezališču - plezalni poligon "Cicelj - Miklavž"

Prva skrivnost uspeha je zaupanje v samega sebe. - R.W.Emerson
Čestitke vsem fantom in puncam za uspešno pridobljeni naziv plezal.pripravnik športnega plezanja; po statistiki vsaj nekdo med njimi vedno postane uspešen alpinist ali plezalec.

Grebensko prečenje KOPIC pod Dovškim križem

Objava: alyas na hribi.net - 7.11.2024
https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/grebensko_precenje_kopic_dovski_kriz_skrnatarica_pescenk_in_ticarica/1/6044

Grebensko prečenje Skuta - Kr. Rinka
Objava: alyas na hribi.net - 24.10.2024
https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/grebensko_precenje_kranjska_rinka_-_skuta/3/5546/3

čez greben ORLIC in Srednja peč v Karavankah

objava alyas na hribi.net:
https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/precenje_grebena_orlic_jelencki_-_krkotnik_-_celovska_spica_-_stol/11/6577

PIHAVEC & BOVŠKI GAMSOVEC
krožni vzpon in sestop po zahtevnih poteh iz/na Luknjo

objava post alyas na https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/pihavec_in_bovski_gamsovec/1/2840

Kam. Bistrica & V Koncu – izhodišča plan.poti na Kokrsko sedlo, čez Gamsov skret, čez Žmavčarje in iz Jermance

Izhodišča in vsi začetki poti po letošnjih ujmah so spet normalno prevozni in prehodni, cesta na Jermanco je bila njega dni že v boljšem stanju, a je tudi sedaj čisto Ok, od Žagane peči do tovorne žičnice za Kok.sedlo so nastali trije novi betonski mostovi, do obračališče v Koncu pa sta cesta in dostop lepo in na široko urejena. K sreči - ali pa z občinsko modrostjo, v teh koncih še ni zapornic in parkirnin.
Največ grušča in kamenja se je pripeljalo v dolino iz Kotličev, mimo Gams.skreta, izpod Kogla ter iz. Kok.sedla, vendar planinske poti niso bile huje poškodovane, le izhodišča v V Koncu so precej zašudrana in marsikomu, ki v zadnjem času ni bil tukaj, se bodo zdela precej drugačna kot v minulih letih.

Greben "malih tisočakov" nad gradom Kamen, Mali vrh, Vrh Veliki Gač, Jamarski vrh, ... lepo, zanimivo, samotno in ne pretežko.

alyas post z dne 12.6.2024 na hribi.net: https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/greben_nad_begunjami_-_najvisji_vrh_veliki_gac_1053_m/11/7044

Reka ZRMANJA in reka KRUPA – zelena bisera sredi neprijaznega krš-a (kraškega sveta), ko se v Paklenici ali na Velebitu »pokvari vreme«, si obvezno vzemite čas za izlet v kanjona reke Zrmanje in Krupe.

Reka Zrmanja je po nekaterih podatkih dolga 69 km. Izvira pod Velebitom iz močnega kraškega izvira na nadmorski višini 395 m in se južno od naselja Jasenice izliva v Novigradsko morje pri Zadru. V zgornjem toku teče po ravnini, ko pa priteče v apnenčasto pokrajino severno dalmatinske ravnine dobi dolina Zrmanje izgled kanjona. Reka je globoka do 7 m, ima več brzic in slapov. V spodnjem toku je plovna od Novogradskega morja pa do Obrovca v dolžini cca 10 km, gorvodno od Obrovca se nahaja akumulacijsko jezero in črpalna akumulacijska HE Velebit.
Kanjon reke Zrmanje je bil sinonim za prizore in filme, ki obuja spomin na svet kavbojev in Indijancev, saj so na tem območju snemali Winnetou-ja.
Lepo razgledišče – s pogledom na kanjon Zrmanje, je na okljuku reke pri Jasenicah, le nekaj km stran od Maslenice.

Reka Krupa je največji pritok Zrmanje, v dolžino meri le 11,5 km, voda je izjemne tirkizne barve, v svojem toku teče kakih 100 – 150 m pod robom kraških planot, dokaj mirno in v meandrih ter preko številnih pragov, čez katere se zliva v nekaj m visokih slapovih.
Kanjon reke Krupe – pa je res lepota prirode, ob kateri ostaneš brez besed.
Najlažji dostop v kanjon Krupe in na Kudin most je preko pešpoti iz vasi/zaselka Golubić.
Kudin most je zaščiten spomenik kulture in bolj znana turistična atrakcija na reki Krupi. Kudin most je dolg kar 109 metrov, s povprečno širino 1,5 metra. Sestavljen je iz dvanajstih lokov, glavni material za loke pa naj bi bil lehnjak, močno porozna, lahka in luknjičava kamnina.
Kudin most naj bi bil postavljen zaradi ljubezni. Pred okrog 200 leti, v začetku 19. stoletja, je most zgradil zaljubljeni mladenič Jovan Veselinović - imenovan Kuda, v goreči želji, da bi lažje izprosil svojo srčno izvoljenko Miljo in da bi lažje prečkala reko.

Dolina reke Glinščice (it. Val Rosandra) – prijazni svet plezališč, ferat in naravnih lepot

Glinščica je samo 12 km dolga reka, ki Izvira nad vasjo Klanec pri Kozini, v Sloveniji na nadmorski višini 412 m, teče pa po kraških tleh, kjer si je v spodnjem toku izdolbla pravo sotesko in se blizu Trsta v Italiji izlije v morje.
Dolina Glinščice je bila obljudena že v davnih časih. Stari Rimljani so že v prvem stoletju n.št. od enega njenih izvirov napeljali vodovod vse do središča Trsta. Ob izlivu Glinščice so bile nekdaj obširne soline, ki so vse do poznega srednjega veka predstavljale ljudem veliko bogastvo. Od solin je vodila preko doline Glinščice trgovska pot v notranjost in proti osrednji Evropi. Vzporedno s trgovino soli so se na reki Glinščici pojavili tudi mlini - zlasti za obdelavo začimb, ki so prihajale po morju do tržaške luke. Na velikem trgu, ki je še danes središče vasi Boljunec, pred vhodom v dolino Glinščice, je bilo nekakšno zbirališče tovornih vozov, ki so vozili blago iz ladij in tu čakali, da pridejo na vrsto pri mlinarju. Danes bi rekli, da sta imela promet in industrija nekoč dobre povezave in s tem zagotovljen dohodek za velik del okoliškega prebivalstva.
Leta 1841 so Avstrijci pričeli snovati južno železniško povezavo iz Dunaja, preko Ljubljane do Trsta (1857) in do P**e v Istri (1876), izgradnja kratke povezave od Divače oz. Hrpelja čez dolino Glinščice do Trsta, pa ni bila tako enostavna, predvsem zaradi kraških tal, po katerih je potekala. Odsek je začel delovati šele leta 1887, a zaradi zgodovinskih dogodkov v tistem času, ta železnica ni nikoli dosegla pomena, ki so ji ga bili pripisovali pri načrtovanju. Namesto tovornega prometa se je na tej progi odvijal pretežno potniški in kmetijsko - trgovski promet med Istro, Trstom in Krasom. Po drugi svetovni vojni so vlaki zaradi meje izgubili svojo vlogo, ob koncu leta 1958 je bila proga ukinjena in leta 1966 so odstranili še tračnice.
V dolini Glinščice, ob vznožju Kraškega hriba, stoji tudi cerkvica posvečena Mariji na pečeh. Legenda pravi, da jo je dal sezidati Karel Veliki, ker je hotel biti tu pokopan. Prvi zgodovinski podatki segajo v leto 1267, ohranjena pa je tudi listina iz leta 1497, s katero neki kmet iz Boljunca zapušča vinograd menihom na pečeh. Cerkvica je v tistem času postala božja pot. Leta 1647 so jo obnovili in razširili, v naslednjih dveh stoletjih pa je bolj samevala, šele v zadnjih desetletjih so cerkvico obnovili in obudili stare običaje romanja in procesij skozi dolino.
Največja posebnost doline je nenadni in opazni prehod med sredozemskim in celinsko-predalpskim podnebjem. Medtem ko je spodnji del doline izrazito mediteranski, pa ima zgornji del doline, nad slapom, pravo celinsko podnebje, ker so razni predeli različno izpostavljeni bodisi soncu ali pa burji, je na razdalji dobrih 10 km tudi preko 10 toplotnih stopinj razlike. Reka najprej teče po rahlo valovitem flišu med bujnim rastlinstvom, nato se preko 38 m visokega slapa Supet prelije na izrazito kraška tla, med skalovje in soteske, kjer je rastlinstvo redko in skromno.
V zadnjem času je dolina Glinščice postala znana širšemu krogu ljudi zlasti izletnikom in potem, ko so jo odkrili plezalci. Strma pobočja njene soteske in dobra skala nudijo nepričakovane užitke tudi izkušenim alpinistom, saj plezalne smeri ponekod dosegajo tudi do šeste stopnje naklona, … do plezališč pa je relativno blizu. V soteski Glinščice je že leta 1929 Tržačan Emilio Comici ustanovil prvo plezalsko šolo, po njem se imenuje tudi osrednji skalni greben na levem bregu reke in nad cerkvico sv. Marije. Pred nekaj leti so Italijani, v duhu komercialnega časa, naredili in opremili tudi tri ferate (Bruno Biondi, Nos in Zimska roža, ocene težavnosti od B do D). Ker se nahajajo na prisojni strani doline, so sončne, zlasti popoldan in za obisk primerne tudi v hladnih zimskih dneh, saj se toplo zimsko sonce upre v skalo in je prijetno toplo.
Posebnost doline je tudi edinstvena gorska koča nad Boljuncem, na nadmorski višini komaj 60 m, imenovana po alpinistu Mariu Premudi, a z njo pa upravljajo Italijani, naše gostilne nad slapom pa žal ni več, ob koncu tedna in ob lepem vremenu, pa se na starem mejnem prehodu včasih znajde kak podjeten domačin s kombi postrežbo.