Polžkova POT - Planinsko društvo Vrelec

aninci od Sotle do Savinjske doline. Kako je sekcija nastala, opisuje vodja sekcije Danica Padjan:

“Ko hodim s planinci v hribe, sem začela pešati. No, saj ni čudno, saj je bil moj poklic vedno na nogah in stoječ. In sedaj sem šla v pokoj; naenkrat je velika praznina. Nekaj moram storiti, da ne izgubim prijateljev. Po nekem izletu (seveda sem bila zadnja) in prečuti noči mi šine v glavo: saj nisi sama, še nekaj jih je takšnih, ki imajo željo pa hribih, pa so počasni kot ti. Zjutraj sem šla k sosedi; premlevali sva gor in dol. Odločila sem se: če mi bo Marija pomagala, bova poizkusili. Ona lepo riše, jaz bom pa organizirala 17. 5. 1999 prvi poizkus. Bili smo štirje, čeravno je bilo na oglasni deski. Gremo na Janče – Marija Ducman, Danica Perc, Karli Holnšek ter moja malenkost – Pecelj; tako so me klicali planinci, ker sem bila vedno na koncu. No, za začetek kar dobro. Na domu smo se odločili, da gremo na Litijo, saj je bilo časa dovolj. Med potjo je bilo jagod in češenj, pa tudi oblačiti se je začelo in grmeti. Dobila nas je ploha. Bili smo mokri do kože; seveda niso vsi imeli rezervnega perila. V izložbi smo gledali kar poceni hlače in so si oni šli kar kupit ter se preobleč v suho. Res smo pravi polžki, sva menili z Marijo, in ostali bomo. Ime je tu – Polžki. Še bomo šli, smo se odločili.”